Tretješolci smo odšli na obisk h gospodu Sergiju Žvabu na plac v Dutovlje. Gospod Sergij je že četrta generacija, ki kmetuje pri Sklancevih.
Pri njih smo bili na obisku že jeseni. Takrat smo videli psa Tobija, kokoši, petelina in telici v hlevu, ki smo ju tudi nahranili. V skednju smo videli kmetijske stroje in pripomočke, v kleti pa izvedeli, kako se mošt spreminja v vino. Tokrat pa smo spoznali nekaj več o delu na kmetiji pozimi in opazovali dediščino.
Na poti do kmetije smo videli kamnite suhe zidove okrog parcel, obcestne kamne, ostanke gradišča na vzpetini v daljavi, kraške hiše s kamnitimi strehami, napajalno korito za živino … Na steni Bunčetove domačije smo poiskali spominsko tablo gospodu Josipu Tavčarju. Na placu v Dutovljah smo si predstavljali mitnico, ki smo jo videli na fotografiji v šoli. Mimo spomenika NOB in vodne črpalke smo prišli do kmetije. Najprej nas je Sergijeva žena Meri pogostila z odličnim domačim čajem in napolitankami. Grozdja, s katerim so nas pogostili jeseni, tokrat seveda ni bilo. Zelo stara trta z latnikom pred hišo je brez listov. Na kmetiji smo opazovali tudi dediščino hiše. Na vhodu parton oziroma kalono, pod klenico skrle, žbrince, kamnite korita in posodo za shranjevanje masti in klobas … Po ogledu smo se odpravili do vinograda.
Vmes smo zavili v Bitnjo do Polhove domačije. To je najstarejša hiša v Dutovljah. Stara je skoraj 440 let. Borjač z vodnjakom in latnikom je skrit za visokim kraškim zidom. Na strehi ima skrle, ob oknih pa kamnite jerte. Je prava kraška hiša. Pot smo nadaljevali po Rusi zemlji do vaškega vodnjaka. Naslonili smo se na šapo in preizkusili odmev štirne. Končno smo prišli do vinograda. Gospod Sergij nam je pokazal, kako se obrezuje vinska trta in kaj vse mora vinogradnik še narediti v zimskem času.
Preden smo odšli, nam je gospa Meri ponudila lovor za čaj. Gospod Sergij je dejal, da je naših obiskov zelo vesel. Kmalu se spet vrnemo, da spoznamo delo na kmetiji spomladi.
Maruša in Ela
